Novice iz planinskega tabora Soriška planina 2024
Sobota, 20. 7. 2024
Otroci, mentorji in vodniki PD Gornja Radgona smo se z avtobusom zapeljali do tabornega prostora na Soriški planini.
Taborni prostor so nam predali planinci iz PD Slivnica pri Celju, PD Dramlje, PD Vitanje in PD Podčetrtek. Po kosilu smo si uredili šotore, se seznanili s pravili tabora in se odpravili na ogled okolice. Nekaj časa je rahlo deževalo.
Po večerji smo zapeli ob tabornem ognju.
no images were found
Nedelja, 21. 7. 2024Zbudili smo se ob 6 uri. Po jutranji telovadbi in zajtrku se je skupina starejših planincev odpravila na Ratitovec (1678 m), skupina mlajših planincev pa na Kačji rob (1552 m). Dnevniki mladih planincev so bogatejši še za en žig.
V popoldanskem času smo poimenovali skupine, narisali znake skupin, igrali odbojko in badminton. Zvečer smo sproščeno klepetali ob tabornem ognju.
Navsezgodaj zjutraj nas je iz postelj namesto budilk vrgla pesem Dobro jutro, dober dan. Po dobrem zajtrku smo se vsi skupaj odpravili na pohod. Pot nas je vodila mimo bunkerjev iz časa Rapalske meje, kjer nam je učitelj Rado povedal marsikaj novega o zgodovini naše džave na tem področju. Z mlajšo skupino smo nato nadaljevali s hojo po travnatem grebenu do Lajnarja. Pot nam je krajšala skupina ovac, ogled bunkerja in živahni klepeti. Starejša skupina je medtem osvojila Možica ter se nekoliko za nami vrnila nazaj v taborni prostor. Ker so bili popoldne nekateri še vedno polni energije, so igre odbojke in nogometa potekale vse dokler nas tema ni pregnala k tabornem ognju. Tam smo dan zaključili s prepevanjem razigranih pesmi ob spremljavi kitare in svetlobi lune.
Po zajtrku so Prežvekani čigumiji pripravili vse potrebno za izvedbo petkovega orientacijskega “tekmovanja”. Ostali otroci so se odpravili na po bližnjih hribih. Izvedli smo več različnih delavnic: hoja ob vrvni ograji s samovarovalnimi kompleti, spoznavanje planinskih vozlov, vremena,…
Popoldne sta nas obiskala reševalca iz Gorske reševalne službe Škofja Loka, ki sta nam predstavila delo gorskih reševalcev.
Čeprav ta dan nismo načrtovali ture, smo tudi tokrat vstali že navsezgodaj, saj nas je čakalo kopanje v bazenu v Železnikih. Z avtobusom smo se odpeljali na kopališče in se hitro preoblekli v kopalke. Bazen so v trenutku napolnili živahni vzkliki, smeh in čofotanje. Podajali smo is žogo, plavali in nazadnje z odrivnega kamna poskakali v vodo. Da smo si povrnili energijo, smo se po kopanju okrepčali s picami in posladkali s sladoledom. Izlet smo nadaljevali na domačiji našega znanega slikarja Ivana Groharja. Spoznali smo slikarjevo življenje, videli nekaj njegovih slik ter se nazadnje ustavili v glasbeni sobi. Tam je vsak izmed nas dobil svoje glasbilo. Nekateri so bili zadolženi za ritem, drugi za spremljavo, medtem ko smo peli prav vsi.
Popoldne so se v tabornem prostoru vsaka s svojo različico pesmi Tri planike predstavile skupine, pri čemer ni manjkalo smeha.
no images were found
Četrtek, 25. 7. 2024Vremenska napoved za četrtek je napovedovala sončen dan, zato smo ga izkoristili za nekoliko daljšo turo. S starejšo skupino smo se odpravili na Črno prst, ki je znana po prvi koči Slovenskega planinskega društva. Pot nas je vodila po grebenu s čudovitimi razgledi na okoliške hribe, po travnikih z barvitimi rožami in po gozdu, kjer smo opazili nenevarnega goža. Na vrhu smo si privoščili kosilo ter sestopili mimo Orožnove koče. Tudi tokrat nismo mogli brez iskanja rumenega katanca, a smo našli le navadno rozgo. Mlajša skupina je med tem osvojila Možica ter spotoma raziskala še nekaj bunkerjev iz časa Rapalske meje. V nabornem prostoru so popoldne zopet polni energije igrali nogomet in odbojko. Ko se je stemnilo, se je ob ognju zaslišalo naše ubrano in malo manj ubrano petje. Slednje vseeno ni odvrnilo polha, da nas ne bi ponoči obiskal in si privoščil nekaj grižljajev naših sočnih jabolk.
Na vrsto je prišel preizkus našega znanja iz orientacije. Skupina Prežvekani čigumiji so nam postavili točke in pripravili naloge, ki smo jih morali na poti rešiti. Z zemljevidom in kompasom v rokah smo se v manjših skupinah odpravili iskat skrite prizme. Našli smo prav vse, spotoma ponovili zavarovane gorske rože, vozle in živali gorskega sveta. Čeprav nas je zopet mikalo, da bi se kar s sedežnico odpeljali proti vrhu pobočij, smo morali tudi tokrat premagati skušnjavo in kot pravi planinci vzeli pot pod noge. Z veseljem sporočamo, da se nihče ni izgubil.
Popoldne smo zakurili žar in pekli čevapčiče, ražnjiče in zelenjavo. Sledil je težko pričakovani krst. Čeprav tradicija veleva, da so krščeni vsi, ki so prvič na taboru, so tokrat tudi ostali prejeli poživitveni odmerek. Krsti smo vsi uspešno prestali. S tem programa za ta dan še ni bilo konec. Tokrat smo prvič sledili zgledom nekaterih drugih planinskih društev in tudi pri nas organizirali poročni večer. Po hudomušnih zaobljubah in zabavni pridigi so šopek metale štiri nove planinske neveste.
no images were found
Komentarji