Novice iz planinskega tabora Dovje 2022
Sobota, 23. 7. 2022
Otroci, mentorji in vodniki PD Gornja Radgona smo se z avtobusom brez težav zapeljali tabornega prostora nad vasjo Dovje.
Taborni prostor so nam predali planinci PD Celje Matica, ki so nam tudi že pripravili kosilo. Po kosilu smo si uredili šotore, se seznanili s pravili tabora ter se odpravili na Dovje.
V Župnišču nas je sprejel duhovnik, ki nam je na kratko predstavil pomen Jakoba Aljaža za razvoj slovenskega planinstva. Po tem smo obiskali še bližnje pokopališče, kjer je pokopan.
Po dobrih dveh urah smo se vrnili v tabor na večerjo.
Vstali smo ob 6. uri ter se po telovadbi in zajtrku odpravili na pohod. Starejših enaintrideset planincev se je mimo planine Dovška Rožca odpravili na Dovško Babo (1891 m). Do vrha so v treh urah in pol premagali dobrih 1000 višinskih metrov. Z malico so se okrepčali na Doški Rožci.
Mlajših enajst planincev se je povzpelo do planine Goreljše. Na poti smo videli nekaj zanimivih živalic in rastlin. Poigrali smo se z različnimi pastirskimi igrami ter uživali v čudovitem razgledu.
Po stari planinski navadi smo se okrepčali z najboljšo planinsko malico – kruh smo si namazali s pašteto in zaseko ter zelenjavo.
Po vrnitvi iz ture smo se okrepčali z okusno ajdovo kašo in zrezki v omaki ter zeleno solato. Nato si je vsaka skupina izbrala svoje ime ter izdelala znak. Po tem smo se razvedrili z vodnimi igrami katerim je sledila večerja.
Po njej smo načrtovali aktivnosti za naslednji dan ter se odpravili na počitek.
Tudi danes smo vstali ob 6. uri ter se enako kot včeraj, po telovadbi in zajtrku odpravili na pohod. Današnji cilj je bil slap Peričnik. Zato smo se odpravili proti Mojstrani ter po poti Triglavska Bistrica nadaljevali proti slapu.
Ko smo prispeli do koče pri slapu, smo se na kratko spočili, se odpravili do slapa in se vrnili do koče, kjer smo imeli malico. Starejši planinci so se odpravili še do zgornjega slapa.
V tabor smo se vrnili okrog druge ure, se na kratko spočili ter pojedli juho, špagete po bolonjsko z zeleno solato.
Po kosilu smo si privoščili popoldanski počitek. Ob petih so nam domačini pripravili gledališko predstavo Rajže po poteh triglavskih pravljic. Temu je sledilo pisanje razglednic in večerja.
Današnje aktivnosti smo prilagodili deževni vremenski napovedi, ki pa se ni uresničila. Deževalo je namreč samo ponoči.
Po jutranji telovadbi in zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je odpravila v Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Tam so si po predavanju o razvoju planinstva z vodičem ogledali zbirko. Ogledali so si razvoj planinske opreme skozi čas ter spoznali živalstvo v naših gorah.
Druga skupina se je v taboru seznanila z nevarnostmi v gorah, ki na planince prežijo poleti in pozimi ter z ustrezno pripravo nanje.
Ob enajstih sta se skupini izmenjali. Tokrat so starejši otroci imeli delavnico o nevarnostih v gorah, najmlajši pa delavnico »pouka računalništva brez računalnika,« kjer so morali risati risbice po navodilih ter tudi sami vrstnikom dajati navodila za risanje risbic.
Sledil je težko pričakovan golaž s polento ter zaslužen počitek. Po počitku smo nadaljevali s planinsko-računalniško šolo. Izvedli smo več različnih delavnic: hoja ob vrvni ograji s samovarovalnimi kompleti, spoznavanje planinskih vozlov, pri računalništvu še o številih, kot jih vidi računalnik ter družabne igre.
Med menjavami skupin smo se okrepčali s pudingom. Po delavnicah je sledila večerja z mlečnim zdrobom, priprava nahrbtnika za jutrišnjo turo, večerno druženje, športne igre, umivanje in spanje.
Naš današnji cilj je bil spodnji Martuljkov slap. Ker je pot do tja predolga za pohod, smo se del poti peljali z avtobusom. To je od nas zahtevalo, da smo vstali že pred šesto uro, se hitro razgibali, najedli, uredili in odpravili proti avtobusni postaji v dolini.
Ko smo prispeli v Gozd Martuljek, smo se po poti odpravili proti našemu cilju. Nezahtevna pot po čudoviti naravi ob reki je trajala slabo uro. Počitek smo si privoščili pri Ingotovi koči na planini Jesenje. Izkoristili smo ga za predavanje o vremenoslovju ter pogovor o nevarnostih v gorah.
Mlajši planinci so si privoščili tudi malo sprostitve z barvnim platnom.
Po malici smo se odpravili v dolino ter z avtobusom v Dovje. Po kosilu smo urejali planinske dnevnike, igrali razne družabne in športne igre. Žal nam je dež pokvaril večino načrtov in smo nekaj dejavnosti prestavili na jutrišnji dan.
Po večerji smo si pripravili nahrbtnike za jutri, se umili in odšli spat.
Tudi danes smo šli na turo, za katero smo potrebovali avtobusni prevoz. Zato je bilo ponovno potrebno zgodnje vstajanje, že pred šesto uro.
Naš današnji cilj je bila Slemenova Špica (1911 m). Razdelili smo se v dve skupini. Starejše, bolj izkušene, je avtobus odložil v Planici. Od tam so se odpravili proti Tamarju in izbrali pot mimo Črnih vod. Mlajši so imeli svoje izhodišče pri Erjavčevi koči pod Vršičem.
Vreme nam je tokrat bilo na nek način naklonjeno. Megla in hlad sta nas sicer prikrajšala za razglede, a je zato bila hoja veliko manj naporna. Na vrhu smo pomalicali, pri tem so nas zmotile ovce, ki so si zaželele našega kruha. A smo jih uspešno odgnali.
Med sestopom se je vreme izboljšalo, tako da smo bili deležni tudi nekaj razgleda v dolino. Avtobus nas je čakal pri Erjavčevi koči. Odpeljal nas je do jezera Jasna, kjer smo si privoščili osvežilno kopel in kosilo. Iz taborne kuhinje so nam namreč dostavili hot doge.
V tabor smo se vrnili nekaj pred šesto uro zvečer. Po kratkem počitku smo si privoščili večerjo kateri je sledila kulturna predstavitev skupin.
Nato smo se pripravili na jutrišnji dan, se umili in odpravili spat.
Naš današnji načrt dela ni bil časovno preveč zahteven, zato smo si lahko privoščili nekoliko daljši spanec.
Današnji dan je bil namenjen plezanju na balvanu, bolj izkušeni planinci so imel v načrtu še ferato Grančišče.
Po jutranji rutini so se prvi planinci s kombijem odpravili do ferate. Ostali so se pa v dolino odpravili peš v naše zbirališče, park Triglavski gaj v Mojstrani. Tukaj so skupine čakale na vrsto v ferati ali na balvanu. Opravili smo tudi malico.
Po opravljenih plezalnih aktivnostih smo se odpravili v tabor, kjer sta nas kuharici pričakali z odličnim ričetom.
Po popoldanskem počitku smo pričeli s športnimi igrami, ki jih je prekinil dež. Do večerje je pojenjal. A smo načrtovani krst novincev po večerji vseeno morali izvesti v jedilnici.
Jutri, v soboto moramo še pospraviti šotore in se odpraviti domov.
Povratek v Gornjo Radgono načrtujemo med peto in šesto uro popoldan. Odvisno od vremena in razmer na cesti.
Komentarji