Pomurska planinska pot

Objavljeno: 01.02.2023 ob 00:00

V sredo, 8. 2. 2023, vas vabimo na pohod po Pomurski planinski poti od Apač do Lenarta. Pot je dolga je okrog 20 km. Priporočamo pohodniško opremo, športno obutev in malico v nahrbtniku. Če bomo pridno klepetali, nam bo čas hitro minil ( 5 do 6 ur s počitki) in že se bomo ozirali po novem odseku Pomurske poti.

Dobimo se ob 8. uri na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Način in stroški prevoza so odvisni od števila udeležencev. Prijave sprejemamo do nedelje, 5. 2. 2023, na 051 266 077. 

Opis poti:

Markirana pot iz Apač pelje po asfaltni cesti do Črnc in kmalu zavije proti Mahovcem. Iz Mahovcev se nadaljuje med polji južno od Žepovcev. Pri transformatorju na desni strani zavije pravokotno na levo proti Plitvičkemu potoku do vasi Janhova. Tukaj se začne nižinski svet hitro dvigati v gričevje Slovenskih goric. Še pogled nazaj na Apaško polje. Mimo križa pelje pot po kolovozu skozi gozd do zanimive pravokotne jase pod Janhovskim bregom, nato pa zavije čez hrib in se skozi gozd spusti na cesto v dolini reke Ščavnice. Pri mlinu gre čez potok in se začne ob gozdu strmo vzpenjati proti naselju Sveta Ana, kamor pride po cesti vzhodno mimo pokopališča.
Sveta Ana na Kremberku (355 m) leži na vrhu grebena z izredno lepim razgledom na Slovenske gorice, Apaško polje, Kozjak in Pohorje. Zanimivost kraja je podeželska baročna cerkev. Tu blizu je bil  rojen slovenski bibliograf Janko Šlebinger. PPP iz Svete Ane vodi skozi vasi Ročico, Žice in Žerjavce, ki so značilna razložena naselja. Pot pelje po grebenu do ceste v dolini potoka Velka. Imeni krajev Žice in Ročice sta izpeljani iz nemške besede Schützen (strelci). To spominja na strelske dvorce, ki so branili Slovenske gorice pred Madžari, Turki in kruci. Omenjene vasi ležijo na višini okoli 300 m, od koder se pohodniku nenehno odpira lep razgled. Zanimivost Slovenskih goric so slatinski vrelci, ki jih je nekoč bilo nad štirideset, danes pa so le še naravna znamenitost, saj so večinoma zapuščeni in pozabljeni. Najpomembnejša je bila Sützeva slatina v Zg. Žerjavcih, ki so jo še na prehodu v 20. stoletje polnili in prodajali celo na Dunaj.  Ob poteh nenehno videvamo značilne kapelice in znamenja, ki so raztresena po vseh Slovenskih goricah. Iz Žerjavcev se pot spusti  na cesto, po kateri pridemo do Lenarta.

Dobimo se ob 8. uri na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Način in stroški prevoza so odvisni od števila udeležencev. Prijave sprejemamo do nedelje, 5. 2. 2023, na 051 266 077. 
Ne pozabite na članarino!

Pohod vodi Anita Mlinarič.

 

Komentarji